
Včasih besede povedo več kot dejanja.
Eno najlepših daril, kar sem jih kdaj dobila za rojstni dan! Hvala!
Tišina...se v večeru oseki umika plima,
tišina...med trtami stoletnimi - rodnicami vina.
Morje, neskončna sinjina ta sna mi nocoj ne da.
'Poglej nocoj v nebo, je li mar vzcvetelo?'
Cvetov malih glej milijon - neštetero rumeno-belo.
V času drevnem, spomin ne seže več do tja,
ko Inana, Tiamat in Ašera še bile sodnice so Sveta.
Blodil Neptun je brez miru pokoja, bučal v valovih čez morja-kraljestva svoja,
bučal z valovi od toplih obal je tirskih do Heraklejevih stebrov,
iskal po globinah sivo-zelenih pustih, taval po gladinah jekleno-modro-revnih,
nesrečen, mrk se vračal domov v objem svojih je stolpov.
A za dne nekega, ga z neba obsije čudna luč tajinstvena,
odplaval radoveden tja, kamor je v morje padala mavrica.
Na tihi pusti obali je ugledal jo - vilo v jutrino nebeško bele zore odeto,
poslej pa morje mirno je bilo in tiho šepetalo jadrom.
Vsak dan se Neptun je srečeval je z njo v siju mavrice brezkončne,
z vlažno sapo božal ji lase in toplo telo so ovijale roke...
v njunih očeh so utapljale se ustnice in v ustnicah oči tonile,
na večer po mavrici domov stopile so noge nebeške vile.
A ta sreča ni dolgo trajala,
izvedela po Eolu je za vilo Neptunova žena-morske soli boginja Salacija.
Na večer ko se vila je vračala, viharje soli je nad mavrico poslala in jo razdrobila...
noč jo zverem zemeljskim je dala, ni domov se več vrnila vila, ne na obalo nikdar več.
In kot Lepa Vida, za sinom Ahiom jokala je Tetida,
daleč od morja je jokat hodil Neptun,
odhajal objokovati daleč od morja, da ga ne bi slišala zla Salacija,
a iz solza kralja slanih je voda vzkipelo morje mlado-Adria.
Sklatil Naptun kos je mavrice z neba,
na dno sinjega je Jadrana in iz njega modra roža je vzklila:
'Če te že ni, naj bo vsaj vilinska roža, plamen ognjeni, naj modrina temna obkroža.'
To rožo častila so tudi ljudstva z bregov večnega tihega Nila,
saj faraoni so posvetili ozvezdje Oziris, a nasvetlejša si med njimi - Iris.

0 comments:
Post a Comment