No, pa sem nazaj. V Oxfordu preživela 3 prečudovite tedne, povratek nazaj domov je bil sladko-grenke narave, nekaj pa je jasno: naslednje leto se tja ponovno vračam, ker sem v to mesto preprosto povedano zaljubljena, četudi so cene pinta pive astronomsko visoke. :) Reportaža še v nastajanju. ;)
Danes bom pisala o dveh stvareh, ki sta mi najbolj blizu, o dveh stvareh, ki mi v življenju veliko pomenita. Glasba in film. Zadnji film, ki sem ga pravkar pogledala: Meet the Robinsons (2007). Nekje sem prebrala, da ta film/risanka najbrž ne bo všeč gledalcem, ki so mlajši od recimo 20-25 let....glede tega se nisem preveč obremenjavala in na koncu me je dotična zadeva resnično navdušila. Že vrabci čivkajo da sem sucker za tovrstne risanke. Že kot otrok sem venomer točila slapove solz ko sem gledala Čebelico Majo. Naša mati zna povedati, da sem si pred obraz nastavila vzglavnik, tako da me niso videli jokati. Seveda so me kmalu razkrinkali: rdeče in izbuljene oči, celo žila na čelu mi je izstopila, slina mi je iz ust tekla kot pri steklem psu....sem se pač že takrat znala dobro (še preveč) vživeti v zgodbo. Tudi danes je temu tako. BTW, največ solz sem v svojem življenju potočila ob gledanju Hair (1979) - o tem več ob kakčni drugi priložnosti. Torej, da se vrnem k Meet the Robinsons: prijetna risanka izpod 'svinčnikov' Disney-jevih ustvarjalcev; Lewis je sirota, v sirotišnici čaka na posvojitev, čas pa si krajša tako da ustvarja (je izumitelj). Ponudi se mu priložnost da odide v prihodnost, kjer spozna pravi pomen besede družina. Zgodba se pred našimi očmi odvrti precej na hitro, dobra animacija, simpatična zgodba. Moja ocena: 8/10.
Zadnje čase veliko poslušam Blue October. Fantje imajo zelo všečno glasbo, ne obremenjujem se z etiketami, no v redu: piano rock gor ali dol, I like them! :)
Blue October - Into the Ocean
0 comments:
Post a Comment